Z veliko žalostjo vas obveščamo, da nas je zapustil naš član Janez Triler, član GRS Kranj.
Dragi Janez!
Strniti tvoje bogato življenje v kratek zapis se zdi skoraj nemogoča naloga. Pa vendar bi radi povzeli in osvetlili del tvojega življenja, ki je bil stkan z nami in povedali, kar je morda še ostalo neizrečenega ob prehitrem slovesu. Vsem nam je bila skupna ljubezen do gora, prav tako pa tudi želja po pomoči sočloveku. Že kot mladenič si rad zahajal v višave in kaj kmalu postal alpinist in kasneje tudi gorski vodnik, leta 1983 pa si se pridružil še vrstam kranjskih gorskih reševalcev. Tvoj timski duh, odločnost in hkrati mirnost so odlikovale tvojo reševalsko pot od samega začetka. Ni ga bilo člana, ki ne bi zaupal tvoji presoji in bil vesel in pomirjen, ko te je zagledal na akciji. Te vrline so te vodile na pot inštruktorja gorskega reševanja in dolga leta si nesebično sodeloval pri predajanju znanja in izkušenj tako na mlajše, nadobudne reševalce kot tudi na svoje vrstnike. Postal si tudi reševalec letalec ter sodeloval pri najbolj zahtevnih helikopterskih intervencijah, hkrati pa si veselje in izziv našel v vlogi vodnika reševalnega psa, ki je poleg ljubezni do hribov in reševanja združevalo tudi tvojo ljubezen do štirinožnih bitij. Poleg plezanja, vodništva in gorskega reševanja so te zaradi veščin in vrlin povabili k delu poklicnega gasilca. Več kot desetletje si deloval kot gasilec Gasilsko reševalne službe Kranj in tako tudi v času službe živel svoje poslanstvo in hitel na pomoč tistim, ki so jo potrebovali.
Za tabo je na stotine vzponov in preplezanih smeri in prav vsak izmed nas se je z veseljem s teboj navezal na svoj konec vrvi. Opravil si tudi res ogromno reševalnih akcij, veliko izmed njih tudi kot vodja, kar je pomenilo veliko odgovornost in včasih težke odločitve. Na tisoče ur reševanj, vaj in usposabljanj je za teboj, pa nikoli nisi reševal zaradi nazivov ali nagrad. Kljub temu so ostali opazili in cenili tvoj trud.
Za vsa prizadevanja ter nesebičnost si leta 2013 prejel zlati znak Gorske reševalne zveze Slovenije, leta 2017 pa še zlati znak Civilne zaščite za delo na področju zaščite in reševanja. Tvojega doprinosa nismo cenili samo v našem društvu, ampak so te cenili, se od tebe učili in te imeli radi gorski reševalci po celotni državi in tudi preko naših meja.
Poleg tega, da si bil naš inštruktor in soreševalec, pa si bil najprej in predvsem - naš prijatelj.
Nešteto skupnih zgodb imamo. Vemo, da ne bo minilo skupno druženje ali usposabljanje, kjer ne bi obujali kakšne izmed njih, bodisi z nasmeškom na obrazu bodisi s solzami v očeh.
Naš Janez - človek neizmerne topline. Človek neštetih zgodb, ki se jih je bilo nemogoče naposlušati, tako lepih kot bolečih. Človek nenehnega gibanja in enormne energije, ki je vsakega spravila na noge in mu narisala nasmešek na obraz. Človek jasnih oči, ki so videle preko zidov in mask drugih. Človek širokega nasmeha in iskrenega smeha. Človek, vedno pripravljen na zabavo, nisi se uklonil letom in ostal si mlad po srcu vse do konca. Človek, ki se je znal ustaviti, globoko vdihniti, pogledati okrog sebe in reči - matr, a se nimamo dobr?
Bil si velik človek, človek ljubezni, prijateljstva, zaupanja, zanesljivosti, iskrenosti, … Človek, ki je dal vse in tako malo vzel.
Težko izrazimo bolečino in praznino, ki si jo zapustil, preveč je je, preveč je boleča in preveč nerazumljiva.
Dragi Jojo, počivaj v miru. Hvala ti za vse. Bilo nam je v čast.
GRS Kranj
Zahvaljujemo se našim dolgoletnim podpornikom, ki nam pomagajo na naši poti.
