Gamsi
Vnos v helikopter
Stol
Sar OS
Oskrba ponesrečenca, foto: Vili Vogelnik
Prevoz ponesrečenca, foto: Klemen Gričar
NOVICE    

Objavil/a: Katarina Janjič, sreda, 24. junij 2020, ogledov: 3198

GRZS z novim podpredsednikom

V prostorih Doma krajanov v Šenčurju je 23. junija 2020 potekal občni zbor Gorske reševalne zveze Slovenije. Tokrat zaradi znanih korona razlogov že skoraj sredi poletja, običajno pa je bil v začetku pomladi.
Po uvodnem pozdravu predsednika GRZS Janeza Rozmana (GRS Bohinj) in minuto molka za preminule člane: Janeza Petriča - GRS Kamnik, Janka Miheva - GRS Celje, Franceta Zupana - GRS Ljubljana, Angela Ozebka - GRS Mojstrana, Karla Herberta Ritonjo - GRS Koroške, Dava Karničarja - GRS Jezersko, Janeza Mlinarja - GRS Rateče, Vladimirja Skubina - GRS Tolmin, Toneta Škarjo - GRS Kamnik in Iva Mlekuža - GRS Bovec, je vajeti vodenja zbora prevzelo delovno predsedstvo v zasedbi Ljubo Hansel (GRS Maribor), predsednik in člana Andrej Kecman (GRS Kranj) in Primož Šenk (GRS Jezersko). Od 68 delegatov je bilo prisotnih 59, od 17 postaj oziroma društev pa 15.
Leto 2019 je bilo po obsegu reševanj in ostalih aktivnosti pestro, je v svojem poročilu o delu GRZS povedal Janez Rozman. Gorski reševalci smo opravili 122106 ur prostovoljnega dela, od tega 17818 ur reševalnega dela, 47864 ur vzgoje in izobraževanja in 56988 ur za akcije ob naravnih in drugih nesrečah, dežurstva v visoki planinski sezoni, dežurstva na smučiščih, dežurstva na prireditvah v gorah in delo v društvih in postajah GRZS. Vseh članov je 829, od tega 733 aktivnih, med njimi je 50 žensk. Med aktivnim članstvom je 66 inštruktorjev gorskega reševanja, 7 inštruktorjev letalskega reševanja, 38 letalcev reševalcev, 17 zdravnikov letalcev reševalcev z modulom C in 26 vodnikov reševalnih psov. V letu 2019 je usposabljanje zaključilo 24 novih gorskih reševalk in reševalcev.
Vzroki za iskanje naše pomoči so predvsem poškodbe in bolezen, je povedal Rozman, od ostalih pa pomanjkljive informacije, nepoznavanje terena in tudi podcenjevanje gorskega sveta ter fizična in psihična nepripravljenost. Vseh posredovanj v letu 2019 je bilo 604, kar je največ v enem letu v vsej zgodovini organiziranega reševanja. 528 posredovanj je bilo reševalnih, 76 pa iskalnih. V 308 intervencijah je bil prisoten zdravnik, v 255 pa je sodeloval helikopter SV ali LPE. Na vseh intervencijah je bilo prisotnih 4832 reševalcev, kar v povprečju pomeni 8 na intervencijo. Pomagali smo 599 osebam. Od teh je bilo 283 nepoškodovanih, 109 lažje poškodovanih, težje poškodbe je utrpelo 162 oseb, obolelih je bilo 57 od tega 20 huje obolelih. Za 43 oseb so bile bolezen ali poškodbe usodne.
Največ reševalnih akcij so imele: GRS Bohinj 98, GRS Tolmin 88, GRS Bovec 63. V času poletne sezone je dežurna ekipa, ki jo sestavljajo posadka helikopterja, reševalec letalec, zdravnik reševalec letalec in policist na letališču Brnik, opravila 90 dni dežurstva, vseh posredovanj pa je bilo 133. V času poletnega dežurstva je nastal problem pomanjkanja helikopterjev in ustreznih posadk, kar je vplivalo tako na izvajanje reševalnih intervencij kot na usposabljanje. S tem se namreč podaljšujejo aktivacijski časi in se zmanjšuje učinkovitost našega dela. Ker je reševanje v gorah težavno in zahteva dobro usposobljene reševalce oziroma ekipo, je Rozman ob tem pozval pristojne, da imamo na razpolago ustrezno opremljen helikopter.
Kot je povedal Rozman, so komisije delale po svojih planih, izvedba pa je bila temu primerna. Gre za komisijo za reševalno tehniko, komisijo za letalsko reševanje, komisijo za medicino, komisijo za reševanje iz plazov, komisijo za zveze, komisijo za informiranje in analize, pri čemer je strokovna komisija skrbela za usklajevanje med komisijami na strokovnem področju in usposabljanju.
Rozman je omenil tudi nekatere dogodke, ki so nekoliko dvignili temperaturo v naši organizaciji, med drugim odstop komisije za zveze, predsednika komisije za reševalno tehniko in nekaterih članov izpitne komisije. Zaradi službenih obveznosti in daljše odsotnosti je odstopil podpredsednik GRZS, zadolžen za organizacijsko delo zveze. Te zadeve so se z imenovanji oziroma potrditvijo novih članov normalizirale. Jeseni 2019 je začela z delom nova strokovno delavka, Katarina Janjič, ki je zamenjala dolgoletnega sodelavca Dušana Polajnarja, ki se je upokojil.
»Slovenski gorski reševalci smo v zadnjih letih priča vse večjemu številu reševalnih intervencij. V zadnjih petih letih se je število naših posredovanj povečalo za 40 odstotkov,« je razložil Rozman in nadaljeval: »Eden od vzrokov za naraščajoči trend je vse večji razvoj turizma. Pogostost posredovanja gorskih reševalcev se je povečala predvsem na turistično obiskanih območjih ob vznožju Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alp. Ta trend je izrazit v zadnjih treh letih. Povečanje reševalnega dela pomeni večjo obremenitev za reševalce, povečano uporabo opreme in več preventivnega dela. Vse to pa je povezano z finančnimi sredstvi.«
Glavnino sredstev zagotavljata URSZR in FIHO, tretji vir pa so donacije. Finančno stanje je rahlo negativno, kar je posledica prejšnjih let, se pa vsako leto primanjkljaj znižuje. Pomanjkanje sredstev se kaže na področju stroškov reševalnih intervencij, pri zavarovanju, refundacijah in pri zamenjavi iztrošene opreme, je povedal Rozman. Nekatera društva nimajo svojih prostorov, gre za GRS Kamnik, medtem ko so v GRS Tržič prostorski problem uspeli uspešno rešiti.
Rozman je izpostavil tudi dobro sodelovanje s sorodnimi reševalnimi službami doma in v tujini, s PZS in z državnimi organi, zahvalil se je ministrstvu za obrambo, URSZR, ministrstvu za notranje zadeve, vsem posadkam helikopterjev SV in LPE, ministrstvu za zdravje in enoti HeNMP na Brniku ter vsem reševalkam in reševalcem za požrtvovalnost, trud in čas, ki so ga žrtvovali za opravljanje našega poslanstva.

Ljubo Hansel je povedal, da so vsa opozorila pristojnih v časih izolacije očitno pomagala, da smo imeli gorski reševalci v teh kriznih časih manj dela. Poudaril je tudi, da so dobrodošle vse pobude in opozorila za boljše delovanje GRZS, pri čemer se vodstvo nedvomno trudi za zagotovitev transparentnosti. »Mi smo mlada organizacija, smo prostovoljci, razvijamo se postopoma, želimo si najboljše. Zato pričakujemo tudi ustrezno pomoč, pri čemer moramo eden drugega razumeti in povzeti aktivnosti za izboljšanje.«

Rozman je izpostavil nekatere aktivnosti, ki bodo zaznamovale prihodnje obdobje, pri čemer pa je poudaril, da smo praktično že sredi leta in mnoge od teh aktivnosti že potekajo. Tako je potrebno ojačati delovanje strokovne komisije, omenil je tudi pripravo nove spletne strani, predvsem pa upa na redno financiranje. Letošnjega dneva reševalcev ne bo.

V nadaljevanju so delegati zbora sprejeli novost, to je Etični kodeks slovenskih gorskih reševalk in reševalcev, ki govori o poslanstvu, ravnanju, strokovnosti, ugledu gorskega reševalca/ke, medsebojnih odnosih ter skrbi za naravo in okolje.

Zbor je imenoval nove člane upravnega odbora GRS Tolmin ter s tajnim glasovanjem izvolil novega podpredsednika, to je Mitja Kovačič iz GRS Škofja Loka.

Zbor sta pozdravila predstavnik URSZR Aleksander Planinc in podpredsednik Martin Šolar.

Na koncu je predsednik Rozman podelil plakete za življenjsko delo naslednjim reševalcem: Matjažu Ravnikarju GRS Kamnik, Pavlu Omanu GRS Kranj, Rajku Robniku in Zdenku Žagarju, GRS Koroške, Davorinu Žagarju GRS Tolmin in Matiji Perku GRS Tržič. Plaketo je bila podeljena tudi Vladimirju Skubinu GRS Tolmin, ki je v letošnjem letu žal preminil. Plaketo je v njegovem imenu prevzel Žarko Trušnovec.

Besedilo in fotografije: Vladimir Habjan

Fotogalerija

GRZS z novim podpredsednikom



 
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na FaceBook-u.

Iskanje med novicami


Izprazni Iskanje
 
Prikaži vse zapise
 

Zadnje novice

Sorodne organizacije 

Portal URSZR - Obvestila
Portal URSZR - Opozorila
Planinska zveza Slovenije
© Gorska reševalna zveza Slovenije, 2020