Gamsi
Vnos v helikopter
Stol
Sar OS
Oskrba ponesrečenca, foto: Vili Vogelnik
Prevoz ponesrečenca, foto: Klemen Gričar
Iskanje
NOVICE    

Objavil/a: Slavko Rožič, ponedeljek, 29. januar 2018, ogledov: 455

Analiza helikopterskega reševanja v letu 2017

Na Bledu so se v petek, 26.1.2018, zbrali vsi, ki se ukvarjajo s helikopterskim reševanjem v Sloveniji. Prisotni so bili prevozniki, HNMP, GRZS, predststavniki regijskih centrov in URZSR. Šlo je za prvo skupno analizo, ki je postregla z mnogo zanimivimi podatki in tudi kakšno kritično mislijo.
1. Toni SMOLEJ pozdravi vse prisotne reševalce,predsednika GRS ter predstavnike LPE, SV, ReCO Kranj, URSZ ter pojasni razloge za prestavitev vsakoletne analize, ki je tokrat  v prostorih TNP Bled.
2. Strukturo reševalnih akcij, v smislu razmerja »klasika«-helikoptersko reševanje, predstavi Slavko ROŽIČ. Klasične akcije prevladujejo nad helikopterskim reševalnim akcija v razmerju 62% / 38%.
3. Poročilo LPE poda pilot Igor PODJED. Pove, da je v lanskem letu LPE praznovala zavidljiv jubilej in sicer 50 let delovanja. Predstavi statistiko in nekaj primerjav s prejšnjim leti. V letu 2017 je bil delež naletenih ur v humanitarne namene 30 odstotni. Predstavi novo opremo za video nadzor iz zraka, ki se je izkazala za učinkovito pri iskanju pogrešanih oseb. Naniza nekaj izrednih dogodkov in le en se je nanašal na humanitarno dejavnost,kamor spada tudi reševanje v okviru GRS.
4. Poročilo SV poda stotnik Rok EINHAUER. Pove, da so sodelovali na 141 akcijah, na katerih je bilo prepeljanih 164 ponesrečencev. Zaskrbljujoče je dejstvo, da se število intervencij povečuje, kar podkrepi s statistiko preteklega leta in prejšnjih let. Pojasni, da o prisotnosti zdravstvenega tehnika iz ekipe HNMP v reševalni akciji v gorah, odloča vodja posadke in upa na razumevanje vseh vpletenih.
5. Poročilo medicine avtorja dr. Roka MAČKA predstavi dr. Eva POGAČAR. Pove, da imajo na voljo 14 zdravnikov za ekipo GRS. Delež dni dežurstva na enega zdravnika je 6,5 dni v 90 dneh poletnega dežurstva na Brniku. Predstavi nekaj statistike in primerjav s prejšnjimi leti. Pove, da je ekipa GRS opravila nekaj drugih akcij v primeru, da je bila ekipa HNMP na drugi intervenciji. Pove, da je bilo nekaj akcij na planinskih kočah, ki so bile po njenem mnenju, nepotrebne in da se osebje koč prehitro odloča za klic helikopterja. Pozdravi sodelovanje v projektu HNMP-GRS. V prihodnje upa na celo letno dežurstvo združene ekipe in opozori, da bo v prihodnje problem zaradi majhnega števila zdravnikov letalcev. Zdravniška zakonodaja namreč predvideva, da je delo zdravnikov izven inštitucij nezaželjeno. Poudari, da je čas aktivacije zelo pomemben, kar se kaže na terenu ob hudo poškodovanih in hudo obolelih v gorah. Opozori tudi, da je medicinska oprema potrebna prenove.
6. Poročilo o delu združene ekipe HNMP-GRS predstavi dr. Uroš LAMPIČ. Pilotni projekt poteka v različnih obdobjih leta, ko se pričakuje večja frekvenca nesreč (prazniki, počitnice). Predstavi nekaj skupnih akcij in v večini primerov je šlo za potrebo po reševanju z elektro motornim vitlom (EMV). Pojasni, da so se odzivni časi v času skupnega sodelovanja izboljšali. Predstavi še druge pozitivne učinke sodelovanja. Opozori pa , da je v načrtu o aktiviranju državnih zrakoplovov potrebnih nekaj popravkov. Nekajkrat je prišlo do informacijske blokade med posadkami in ekipo HNMP v smislu, da je bila posadka obveščena o intervenciji, medicinski del posadke pa ne. Na splošno pa pozdravlja in pohvali sodelovanje HNMP - GRS - posadke in upa, da bo projekt podaljšan.
7. Delovanje reševalcev letalcev predstavi Robert KRALJ. Apelira na vse, ki izpolnjujejo obrazce, da to opravijo bolj vestno, ker se podatki ne ujemajo vedno. Predstavi statistiko in primerjavo z minulimi leti. Statistika uporabe določene tehnike reševanja s helikopterjem naj bi bila tudi osnova za vaje reševalcev letalcev. Pozdravi dejstvo, da se odzivni časi izboljšujejo. V oči pa bodejo primeri, ko je bil ta čas daljši. Poda še nekaj primerov »Skoraj dogodek« in pozdravi opis le teh, saj se le tako lahko nekaj naučimo iz lastnih napak. Pove, da je nekajkrat prišlo do »kratkega stika« med ReCO in reševalci. Vodja ReCO Kranj apelira na vse, ki bi imeli tovrstne težave, da le te rešujejo takoj, lahko tudi z njim osebno.
8. Analizo klasičnih intervencij poda Slavko ROŽIČ. Predstavi statistične podatke iz katerih je razvidno, da« klasike« prevladujejo nad helikopterskimi reševanji. Omeni željo po podatkih o »Skoraj dogodku«, tudi na klasičnih akcijah. Opozori na občasno slabo komunikacijo med dežurno ekipo in reševalci na terenu.
9. Pod Razno se Toni SMOLEJ zahvali vsem za udeležbo.

Zapisnik je vodil Jure Jeršin, član Komisije za letalsko reševanje pri GRZ

Fotogalerija

Analiza helikopterskega reševanja v letu 2017



 
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na FaceBook-u.

Iskanje med novicami


Izprazni Iskanje
 
Prikaži vse zapise
 

Zadnje novice

Sorodne organizacije 

Portal URSZR - Obvestila
Portal URSZR - Opozorila
Planinska zveza Slovenije
© Gorska reševalna zveza Slovenije, 2018