Vstopamo v glavno sezono obiskovanja gora, ki so že v zgodnjih poletnih dneh zelo obiskane. Po lanskem letu, ko so reševalci prvič po desetletju zabeležili manj intervencij, se kažejo učinki preventive – a odgovorno ravnanje v gorah ostaja ključno. S 1. junijem se je začelo vsakodnevno dežurstvo gorskih reševalcev in ekipe helikopterja na Brniku, prvi vikend v juniju pa je bilo vseh intervencij skupaj kar devet. Glavni razlog je neprilagojena oprema in napačna presoja razmer, med tistimi, ki potrebujejo pomoč je veliko tujcev. Gorski reševalci in predstavniki Policije ter Slovenske vojske zato obiskovalce pozivajo k premišljenim odločitvam, ustrezni pripravi in spoštovanju narave – ta nam lahko hitro pokaže svojo moč.
Leto 2024 je prineslo pozitiven premik. Po več kot desetletju naraščanja rekordnega števila intervencij so gorski reševalci lani zabeležili manj posredovanj kot leto prej – skupno 633, kar je 54 manj kot v letu 2023. »To razumemo kot spodbuden signal, da vse preventivne aktivnosti kažejo rezultate. Se pa še predobro zavedamo, da delo na področju preventive ni nikoli končano, še posebej, ker število obiskovalcev gora iz leta v leto narašča. Naš cilj zato ostaja jasen in nespremenjen: poskrbeti, da bo število nesreč naraščalo počasneje kot število obiskovalcev.« je poudaril Gregor Dolinar, predsednik GRZS.
Gorski reševalci vse pogosteje pomagajo tujim obiskovalcem. V letu 2024 so v 44 odstotkih vseh reševanj posredovali pri nesrečah tujih državljanov – največkrat je šlo za turiste iz Nemčije, Češke, Nizozemske in Belgije. Tudi v začetku letošnje sezone, ko se glavni turistični val šele začenja, tujci ostajajo močno zastopani v statistiki intervencij.
»Tujci se pri načrtovanju poti pogosto zanašajo na Google Maps ali druge nespecializirane zemljevide, ki ne upoštevajo višinske razlike in tehnične zahtevnosti poti. Na videz kratke in lahke poti se tako izkažejo za zelo zahtevne. Vedno več tujih planincev prenočuje v bivakih, ki pa so bili prvotno namenjeni alpinistom ali zasilnemu zavetju – ne pa turističnim nočitvam,« « je opozoril Gregor Dolinar.
Zaradi pretirane obremenjenosti z obiskovalci, ki tam načrtovano brezplačno prenočujejo, postajajo visokogorski bivaki nova točka tveganja. Primer za to je Bivak pod Skuto, ki je zaradi svoje fotogeničnosti postal izjemno obiskan. Pot do tja ni markirana in je tehnično zahtevna, kar pa obiskovalcev ne odvrne – gorska reševalna služba Kamnik je lani izvedla 10 % intervencij, neposredno povezanih s tem bivakom.
Prav zato strokovnjaki znova poudarjajo pomen ustrezne priprave na obisk gora, informiranosti in spoštovanja vremenskih razmer ter danih pogojev. “V zadnjih letih vse pogosteje zaznavamo, da so pohodniki - planinci, dobro opremljeni, manjka pa jim znanja za uporabo te opreme, predvsem pa izkušenj za oceno situacije. Torej rek, »da ni slabega vremena, samo slaba oprema«, ne drži v celoti. Potrebne so izkušnje in še prej znanje.” je dejal Matej Brajnik, vodja Gorske enote Policije.
Gorski reševalci pozivajo še, da se vsi, ki se odpravljajo v gore, ustrezno pripravijo, ocenijo svojo psihofizično pripravljenost in izkušnje ter na podlagi vsega zgoraj opisanega izberejo ustrezno turo. Informacije, pridobljene preko Facebooka, Instagrama in ostalih aplikacij ter forumov, pa naj se obravnavajo z veliko mero dvoma v njihovo pristnost oziroma točnost. Izjemno pomembno je tudi, da se vsi obiskovalci gora predhodno podučijo, kako lahko s pomočjo svojega prenosnega telefona Centru za obveščanje sporočijo koordinate svoje lokacije, kar lahko bistveno skrajša čas prihoda reševalcev na mesto nesreče.
S 1. junijem se je začelo tudi vsakodnevno helikoptersko dežurstvo na letališču Brnik, ki bo trajalo vse do konca septembra. Dežurna ekipa v sestavi: gorski reševalec letalec, gorski reševalec zdravnik, policist gorske enote in posadka helikopterja Slovenske vojske ali Policije; je pripravljena na takojšen odhod.
Helikoptersko reševanje pa ima svoje omejitve. “Za usposobljenost ekip poskrbimo, ne moremo pa vplivati na meteorološke pogoje.” je spregovoril stotnik Matija Zupančič, pilot Slovenske vojske. Opozoril je na zahtevnost helikopterskega reševanja, ki je zelo odvisno od trenutnih vremenskih razmer - že manjši veter lahko predstavlja velik izziv pri vitlanju ponesrečenca, ko je helikopter tik ob steni. “Varno reševanje pa ne zahteva le veliko usposabljanj, usposobljeni smo namreč vrhunsko, zahteva predvsem veliko urjenja, še posebej pred sezono, da so ekipe odlično uigrane.”
“Še vedno je večji del intervencij zaradi poškodb v gorskem svetu, opažamo pa, da v zadnjih letih narašča delež nenadno obolelih. Sem štejemo primere, ko se je nekomu nenadoma poslabšala že prej prisotna kronična bolezen ali pa je naglo nastopilo neko novo zdravstveno stanje, ki ga ogroža.” je povedal Urban Iglič, predstavnik Komisije za medicino Gorske reševalne zveze Slovenije.
“Zelo pomembno je, da se obiskovalci gora, ki imajo kronične bolezni (tak primer je sladkorna bolezen), na turo dobro pripravijo in imajo s seboj svojo redno terapijo. Dobro je, da se pred tem posvetujejo s svojim osebnim zdravnikom, sploh če v hribe ne hodijo redno ali se tja ponovno odpravljajo po daljšem času neaktivnosti. Na turo naj se nikakor ne podajajo sami, svoje spremljevalce pa naj podučijo o svojem zdravstvenem stanju in primernem ukrepanju ob nenadnem poslabšanju.” je še dodal.
Poslanstvo Gorske reševalne zveze Slovenije, s sedežem na Bleiweisovi cesti 34 v Kranju, je prostovoljno pomagati ljudem pri nesrečah v gorah in na teže dostopnih terenih. Delo GRZS sta tudi preventiva ter izobraževanje članov in drugih obiskovalcev gora. Začetki gorske reševalne službe segajo v leto 1912, med prvimi reševalci pa so bili vsi takratni vrhunski alpinisti. 800 gorskih reševalcev v 18 društvih GRS z vse Slovenije deluje znotraj Gorske reševalne zveze Slovenije, ki je tudi članica mednarodne komisije za reševanje v gorah ICAR.
Gregor Dolinar, predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije
stotnik Matija Zupančič, pilot Slovenske vojske
Matej Brajnik, vodja Gorske enote Policije
Urban Iglič, Komisija za medicino Gorske reševalne zveze Slovenije
Za dodatne informacije se obrnite na:
Neža Bajželj, GRZS, 031 462 544, pr@grzs.si
Zahvaljujemo se našim dolgoletnim podpornikom, ki nam pomagajo na naši poti.
