Zadnji počitniški dan sem na vrsti za dežurstvo na Brniku v sklopu ekipe za gorsko reševanje. V ekipi sta poleg mene gorskega reševalca letalca, še zdravnik letalec in policist gorske enote Slovenske Policije. Tudi posadka in helikopter so iz vrst Policije.
Zjutraj se skobacam iz postelje in pogledam skozi okno in ne uzrem nobenega oblaka na ozadju kamnitih lepotic, ki jim je dež prejšnjega dne ozaljšal obraze, sonce pa je poskrbelo za jutranja ličila: obeta se čudovit dan. Ta pogled me nikoli ne pusti ravnodušnega. V gorah bo danes veliko obiskovalcev, verjetno bo pester dan, kljub vsemu pa upam na najboljše in sicer nič intervencij. Vožnja mimo Rut in pogled na Špik samo potrdijo pravljičnost tega jutra. Nehote pomislim, da na tak čudovit dan ni prostora za smrt.
Ob vožnji mimo Radovljice mi zazvoni telefon: Robert GRS Bovec! Takoj mi je jasno, da gre za intervencijo in da iz NIČ intervencij ne bo NIČ. 😊 Poljski planinec je že v soboto krenil na Svinjak, se ob sestopu izgubil in ni našel poti v dolino. Bovški reševalci so mu svetovali naj raje »prebivakira« noč, ker bi bilo reševanje ponoči v zahtevnem terenu preveč tvegano za reševalce in za izgubljenega in da bo naslednji dan ponj prišel helikopter, kar bo v dani situaciji najboljša rešitev. Robi mi pošlje koordinate, da ga lažje najdemo. No to bo očitno prvi preizkus reševalne posadke tega dne.
Na Brniku se posvetimo opremi, se srečamo s posadko, na hitro naredimo briefing in že smo na poti na Svinjak, oziroma na njegovo severozahodno stran, kamor nas usmerjajo koordinate. Kaj hitro ga ugledamo na majhni a strmi čistini, kamor naju z zdravnikom letalski tehnik, s pomočjo EMV (elektromotorni vitel), nežno in natančno spusti v bližino nesrečnika. Je malenkost podhlajen in zmeden a mu ni hudega. Z EMV ga vkrcamo helikopter ter ga oddamo na letališču Bovec v oskrbo lokalnim reševalcem.
Po prihodu na Brnik zatišje ne traja dolgo. Kaj kmalu smo na poti in to zopet proti zgornjemu Posočju. Tokrat je naš cilj Rombon, kjer si je tuja planinka zlomilo roko. Ko se nad našimi Julijci bližamo Rombonu in opazujemo ta dragulj narave se šele zavemo kakšen privilegij je živeti na tem koščku sveta. Kljub nevarnim stenam, globokim grapam, ozkim grebenom in ošiljenim vrhovom, te vedno znova, kljub nevarnostim, zvabijo v svoja nedrja. V daljavi vidim vrh Jalovca in Mangrta. Niti sanja se mi ne kakšno skrivnost skriva prvak nad dolino Koritnice.
Z zdravnikom se postopka lotiva isto kot pri Poljaku. Z uporabo EMV se spustiva do planinke. Gospa trpi hude bolečine v levem zapestju. Snameva ji zasilno imobilizacijo, ki ji jo je naredil partner, ji namestiva opornico in že je napoti v plovilo in naprej v SB Jesenice. V znak zahvale nam podari našitke podobne službe iz Nemčije.
Ko pristajamo na Brniku nam center sporoči, da bomo morali še na Vodnikovo kočo po otroka z bolečinami v trebuhu. Ok, mi gremo odtočit helikopter pa natočit. Nato zopet na svoja mesta in naprej na Bohinjski konec. Sreča, da sem zjutraj nekaj malega pojedel, ker očitno bo tole še kako pestro.
Pristanemo ob koči. Vkrcamo mamo in dete, ki trpi bolečine v trebuhu. Čimprej moramo do SB Jesenice. Na heliportu nanj že čaka zdravnik pediater, ki je tudi zdravnik GRS. Poznam ga in vem, da je poba oddan v dobre roke.
Pristanemo na Brniku. Po pristanku do nas pride drug pilot in pove, da v Tolminu pogrešajo padalca, ki se na klice ne odziva že od jutranjih ur. Ok, gremo a tokrat v iskalno akcijo. Izvemo tudi, da je pogrešan še »wing suit« padalec v okolici Mangrta. Uf torej dva padalca in to relativno daleč eden od drugega, verjetno bo treba vključiti še en helikopter. Po nadaljnjem poizvedovanju se izkaže, da gre za eno in isto osebo in sicer »Wing suit« padalca, ki naj bi skočil oziroma poletel z jugovzhodne strani Mangrta. Prijatelju se na javlja na telefon že od jutranjih ur. Kar zaboli me v želodcu. Letenje z obleko »wing suit« je namreč zelo zahteven in nevaren šport, kjer se na napakah žal ne moreš učiti. Spomnim se intervencije izpred let na Rakovi špici, kjer je bila napaka usodna za slovenskega padalca. Prešine me, da sva bila na tisti akciji skupaj z zdravnikom, ki je tudi danes z menoj v dobrem in slabem. Dobimo koordinate vzletišča. V tem primeru bomo samo spremljali logično pot v smeri Loga pod Mangrtom. Imamo tudi opis barv padala in oblačil. Upamo, da je pristal na kakem drevesu in ne doseže telefona. Drevesa so namreč eno boljših zasilnih pristajališč, kjer se z malo sreče izogneš poškodbam. Kmalu smo ob njegovi mogočni jugovzhodni steni, ki pada globoko v dolino Koritnice. Če se nahaja kje tule pod nami bo tudi za vse nas v helikopterju to izredno zahtevna naloga. Že ugledati nesrečnika bo pravi preizkus. Po koordinatah sodeč smo ravno nad vzletiščem, posadka obrne helikopter v smeri možnega odleta padalca. Čez nekaj trenutkov ga ugledamo vsi. Leži na relativno lahkem terenu na strmem travniku nad Mangrtskim sedlom. Posadka nas odloži iz naslona nekoliko višje od ponesrečenega. Zdravnik in policist hitita do njega, jaz tovorim težko helikoptersko vrečo z vakuum blazino. Teren je strm, porasel z mokrimi travami, ki zahtevajo trden korak. Od daleč vidim zdravnika, ki odkima z glavo. Izriše se mi podoba jutranjega Špika. V takem dnevu ni prostora za smrt. Res? Že med letom na Rombon nam je Mangrt skrival zloveščo skrivnost. Nad, z rožami poraslem travnikom, kjer smo zapustili helikopter, se nad nami izrisuje tokrat zlovešč greben, ki ga očitno nesrečnik ni uspel preleteti. Preminulega padalca položimo v helikoptersko vrečo, z EMV me tehnik povitla do stopničke plovila in tako odletimo v Log Mangrtom, kjer me odložijo na travniku. Pogled na Jerebico v mraku je veličasten, a ne odtehta tragičnosti trenutka. Posadka gre še po policista in zdravnika nad Mangrtsko sedlo. V Logu s pomočjo Bovških reševalcev v helikopter naložimo ponesrečenca in ga prepeljemo v Bovec na letališče, kjer ga prevzame pogrebna služba.
Ob 20:15 smo na Brniku. Popolnjevanje in čiščenje opreme ter pisanje poročil do 21:30. Kljub vsemu mi je bilo v čast leteti z vami: Breda, Igor, Gregor, Vito in Iztok!!! Upam, da v ta dan odletite z mano tudi bralci tega zapisa. Hvala.
🖋️: Jurij Jeršin
Zahvaljujemo se našim dolgoletnim podpornikom, ki nam pomagajo na naši poti.
