Kranj, 29. januar 2026 – Leta 2025 je v gorah ugasnilo 50 življenj, kar je rekordno število smrti v gorah v zadnjih 20 letih vodenja tovrstnih statistik. Gorski reševalci smo lani posredovali 660-krat, kar je za 4 % več kot v letu 2024, ko je bilo vseh reševanj 633. V letu 2025 smo rešili 767 ljudi. Tokrat številka ni rekordna (največ reševanj, 687, je bilo leta 2023), je pa zaskrbljujoče rekordno število smrti v gorah – v letu 2025 je življenje izgubilo 50 ljudi (v letu 2024: 37), od tega 15 tujih državljanov. Tujce smo reševali v 46 % primerih. Najpogostejši vzrok nesreče je v 24 % še vedno zdrs, sledi nepoznavanje terena, neprimerna oprema in nepripravljenost na turo. Leto je zaznamovalo zahtevno reševanje tujih planincev v plazu pod Toscem, ki je vzel 3 življenja.
Gorska reševalna zveza Slovenije (GRZS) v začetku leta tradicionalno predstavi analizo intervencij gorskih reševalcev za prejšnje leto. Vodenje statistik ima velik pomen zaradi primerjave trendov skozi leta in vpogleda v potrebe s terena. Podatki kažejo, da je nesreč v gorah vse več, reševanja pa so vedno bolj zahtevna. V zadnjih 10 letih se je število intervencij s 430 (leta 2015) na leto povzpelo na 660 nesreč v gorah letno. V letu 2025 je bilo 89 % reševalnih akcij (588), 10 % je bilo iskalnih intervencij (67), v 41 % intervencij (273) je sodeloval helikopter Slovenske vojske ali Policije.
Leto 2025 je v zgodovini vodenja statistik nesreč v gorah izstopajoče po številu smrti v gorah. Prvič beležimo 50 smrtnih žrtev nesreč v gorah, od tega je bilo 15 tujih državljanov. V zadnjih 20 letih je to najvišja in zaskrbljujoča številka nesreč s smrtnim izidom. Nesreč v gorah je vse več, reševanja so vedno bolj zahtevna in kot kažejo statistike, so nesreče v gorah velikokrat usodne.
Največ intervencij v letu 2025 so izvedla društva GRS Bohinj (96; 14 % vseh intervencij), GRS Ljubljana (69; 10 %), GRS Bovec (60; 9 %), ki so kot turistično močna slovenska središča najbolj obremenjene gorsko reševalne službe v Sloveniji. Največ (352) nesreč v gorah se je zgodilo v glavni turistični sezoni - poletnih mesecih (junij, julij in avgust). Glede na področje nesreč je največ (128) nesreč na področju Triglava in Kamniško-Savinjskih Alp (103).
Najpogostejši vzrok nesreč v letu 2025 je bil v 24 % zdrs, pogosto zaradi utrujenosti, spotika ob korenino ali kamen, izgube ravnotežja na poti, ki je postala prezahtevna ali pa trenutek nepazljivosti, ko je pogled usmerjen drugam namesto na pot. Med pogostimi vzroki za nesreče so še nepoznavanje terena (22 %), kar pomeni reševanje oseb, ki so bodisi zašle na neprehodno območje, bodisi poti zaradi zahtevnosti niso mogle nadaljevati in so obtičale, neprimerna osebna oprema (11 %) in fizična nepripravljenost na turo (10 %).
Največ nesreč se je v letu 2025 zgodilo pri hoji po poti (20 %), hoji po brezpotju (8 %), zaradi aktivnosti v zraku (7 %), pri gorskemu kolesarjenju (4 %), plezanju (4 %), vodnih aktivnostih (2 %), pri delu (2 %) ali smučanju (2 %).
Skoraj polovica reševanj, 331, je predstavljalo reševanje nepoškodovanih, povečuje pa se število reševanj težje poškodovanih. Največ ponesrečenih je bilo v starostni skupini od 20 do 29 let (20 %), od 30 do 39 let (16 %) in od 40 do 49 let (10 %). Povečuje se delež reševanj tujcev. V 2025 smo tuje državljane reševali v 46 % primerih (v letu 2024 pa v 44 %). Med tujimi reševanimi so najpogosteje državljani Nemčije (65), Poljske (34), Hrvaške (25), Madžarske (23), Češke (23), Avstrije (22), Velike Britanije (22), Francije (20), Nizozemske (18), Belgije (15).
Vseh nesreč v gorah žal ne moremo preprečiti, lahko pa jih zmanjšamo z upoštevanjem nekaj osnovnih napotkov:
Izberemo turo, ki jo zmoremo.
Na pot se pripravimo, uporabljamo zanesljive zemljevide in aplikacije (npr. maPZS).
S seboj imamo vedno vsaj osnovno gorniško opremo. Pozimi ne pozabimo na dereze, cepin, čelado in lavinski trojček. Ne glede na vrsto in zahtevnost vzpona vedno s seboj vzamemo:
Večkrat preverimo aktualno vremensko napoved (zanesljiv vir je ARSO vreme) pred turo in med njo, pozimi preverimo aktualno stopnjo nevarnosti plazov.
Druge obvestimo, kam gremo in kdaj se vrnemo.
Na poti smo previdni.
V primeru nesreče takoj pokličemo 112.
Zahvaljujemo se našim dolgoletnim podpornikom, ki nam pomagajo na naši poti.
