Gorska reševalna zveza Slovenije

Povečana nevarnost snežnih plazov

Fri, 02 Apr 2010 00:00:00 GMT

V zadnjih dneh je v visokogorju Julijskih Alp, Karavank in Kamniško Savinjskih Alp zapadla večja količina snega (lokalno tudi do 80 cm) , ki se je le delno sprijela s snežno podlago, zato se je nevarnost snežnih plazov povečala na 3. stopnjo nevarnosti snežnih plazov. Ob otoplitvi bo lahko lokalno nevarnost dosegla tudi 4. stopnjo!

Gorski reševalci zato v prihajajočih prazničnih dneh odsvetujemo obisk visokogorja, prav tako opozarjamo, da je smučanje izven urejenih smučišč zelo tvegano! Zadnje opozorilo še posebej velja za smučišči Kanin - Sella Nevea in Vogel!

Snežne razmere ARSO

Igor Zlodej, DGRS Bovec

Snežne plazove in brezna vzemite resno

Mon, 01 Mar 2010 00:00:00 GMT

Znani gornik je nekoč zapisal, da nobena gora ni vredna našega življenja. V letošnji s snegom povsem povprečni zimi je pri nas v snežnih plazovih ugasnilo že 6 življenj. Izredno visoka cena za nekaj, čemur bi se mogoče ob upoštevanju opozoril o splošni in lokalni nevarnosti snežnih plazov, ustreznega znanja, primerne opreme in izkušenj lahko izognili in bi se tudi morali izogniti, ker nič ni tako nujnega, da je potrebno na goro ali izven smučišča v povsem neprimernih razmerah. Pred takim početjem velja pomisliti, da bodo morali v življensko nevarne razmere tudi reševalci ob vaši morebitni nesreči.

Dne 27. februarja je Kanin po obilnem predhodnem sneženju kar vabil smučarje, da zapustijo urejena smučišča in zapeljejo v deviški sneg. Kljub 3. stopnji nevarnosti snežnih plazov so to najprej storili lokalni "poznavalci" Kanina, ki se tam poleg tega , da smučajo izven smučišč ukvarjajo tudi s poučevanjem smučanja in se nekateri ponašajo celo z izkaznico izprašanega nadzornika. Seveda so jim kasneje sledili še mnogi, tudi ta, ki je zasmučal preko nevarnega brezna in imel neizmerno srečo, da ni končal življenja več deset metrov globoko.

Igor Zlodej, DGRS Bovec

fotografiji plazu, avtor: Ksenija Vogrinc, ostali Igor Zlodej

Nevarnost proženja snežnih plazov

Thu, 11 Feb 2010 00:00:00 GMT

Komisija za reševanje izpod plazov pri GRSZ opozarja na veliko nevarnost proženja snežnih plazov v gorah. Prav tako opozarjajo obiskovalce gora in turne smučarje na uporabo opreme (žolna, sonda, lopata). Ta oprema nam pomaga, da lahko hitro najdemo in odkopljemo zasutega v plazu. Prav tako pa bodo tudi prijatelji s katerimi smo na turi z uporabo te opreme hitreje našli nas, če ostanemo zasuti v plazu.

več o nevarnostih proženja plazov na strani ARSO

Snežne razmere 7. februarja 2010 - opozorilo!

Sun, 07 Feb 2010 00:00:00 GMT

Od več turnih smučarjev smo prejeli informacije,da se novo zapadli sneg, še posebej na odveternih straneh nad gozdno mejo kjer so območja napihanega snega, ni dobro sprejel s podalgo. Slišati je bilo značilno sumljivo pokanje snežne odeje. Zaradi navedenega velja velika nevarnost plazov kložastega snega. Obisk visokogorja (nad gozdno mejo) zaenkrat odsvetujemo, na ostalih turah pa je potrebna velika previdnost in popolna oprema!

Da je nevarnost res velika žal potrjuje tudi nova tragična nesreča pri smučanju izven urejenih prog, ki se je danes zgodila na Voglu. Po večurnem iskanju so gorski reševalci zasutega smučarja našli mrtvega. V iskalni akciji je sodelovalo preko 70 gorskih reševalcev iz Bohinja, Radovljice, Jesenic in Škofje Loke.

Novega snega nad 1300 m je do 40 cm, na območjih z napihanim snegom pa precej več.

Fotografije s spletne strani AO Kranj:

Komisija GRZS za Informiranje in analize
Fotografije:Matevž Vida

Opozorilo!

Mon, 02 Mar 2009 00:00:00 GMT

V slovenskih gorah, v prihodnjih dneh pričakujemo večje spremembe stanja snežne odeje. Že v minulih dveh sončnih dneh je zaradi otoplitve prišlo do proženja več nevarnih plazov mokrega snega predvsem na strmih južnih pobočjih. V prihodnjih dneh pa pričakujemo večjo količino padavin, ki bodo postopno povečale tudi splošno nevarnost proženja plazov na vseh pobočjih in na vseh nadmorskih višinah. Gorski reševalci obisk visokogorja do nadaljnjega odsvetujemo.

Nevarnost zdrsa

Mon, 16 Feb 2009 00:00:00 GMT

Zaradi hladnega vremena po močni odjugi, so predvsem gozdne ceste, uhojene poti in steze v naših gorah močno poledenele. Potrebna je velika previdnost in popolna zimska gorniška oprema, tudi v sredogorju.

V visokogorju so pobočja ponekod poledenela zaradi močnega vetra, ki je pihal nekaj dni. Še vedno obstaja tudi nevarnost snežnih plazov, predvsem kložastega snega.

Velika nevarnost snežnih plazov

Wed, 04 Feb 2009 00:00:00 GMT

povezava na ARSO:

http://www.arso.gov.si/vreme/napovedi%20in%20podatki/snegraz.html

Velika nevarnost snežnih plazov!

Thu, 11 Dec 2008 00:00:00 GMT

V zadnjih 24 urah je v visokogorju zapadlo do več kot meter novega snega. Obstaja zelo velika verjetnost proženja velikih snežnih plazov, zato gorski reševalci odsvetujemo vsakršen obisk gora. Poleg visokogorja so nevarna tudi območja ob vznožju gora, saj lahko veliki plazovi dosežejo doline.

Nevarnost snežnih plazov 4. stopnje

Fri, 05 Dec 2008 00:00:00 GMT

V Julijskih Alpah in zahodnih Karavankah je velika nevarnost snežnih plazov.

povezava ARSO

Velika nevarnost snežnih plazov

Tue, 02 Dec 2008 00:00:00 GMT

V slovenskem visokogorju je v zadnjem tednu zapadlo več kot meter snega. Tudi v prihodnjih dneh bo v gorah še snežilo. Obisk visokogorja gorski reševalci do nadaljnjega odsvetujemo.

Višino snežne oddeje, oceno nevarnosti proženja plazov in opis razmer si lahko preberete na straneh ARSO.

Jesen v gorah

Tue, 21 Oct 2008 00:00:00 GMT

Letos nas jesensko sonce razvaja in gore kar same vabijo. Dokler bodo razmere takšne, se ob pravilni izbiri ture lahko dodobra naužijemo gorskega zraka in lepot. Ko pa se vreme poslabša, bodimo pozorni na več dejavnikov.

Jeseni se krajša dan, tako da ga je iz tedna v teden manj. Pota so opustela, vreme slabo, mraz in megla. V gorah lahko presenetijo gosti oblaki in vlažna megla docela onemogoči orientacijo. Kaplje podhlajene vode se razlezejo po mrzli podlagi in nastane požled. Temperatura že septembra lahko zdrsne nenavadno nizko, da ne govorimo v oktobru in novembru. Prvi sneg lahko veter premikasti, da naredi nevarne zamete in ustvari klože, kot se je letos že zgodilo. V gorah je dostikrat že prava pravcata strupena zima. Te izkušnje vodijo k zaključku, da moramo biti z izbiro cilja previdni. V visoke gore bomo šli, le če bomo utrjeni in vajeni ukrepati v neprijetnem položaju.

Zdrs je zelo obširen pojem. Velikokrat se pripeti neljub dogodek zaradi razmer, ki smo jim izpostavljeni na zmrznjenih, mokrih, blatnih tleh. Včasih pa tudi zaradi slabe in izrabljene gume na podplatih naših čevljev. Sedaj je pravi čas za bolj robate in višje profile na podplatih. Dereze naj bodo na zahtevnejših podlagah pravilno uporabljene in cepini v izkušenih rokah.

Sicer pa se na jesen zadovoljimo z manj zahtevnimi turami, ki jih brez težav lahko opravimo v enem dnevu, četudi je ta dokaj krajši od poletnega. Izbiramo poti, ki jih je sonce že osušilo. Nasmeh na ožarjenih licih bo prav tako vesel.

Boris Štupar

Snežne razmere v gorah

Tue, 29 Apr 2008 00:00:00 GMT

V gorah je nad 1300 metri za ta čas še presenetljivo veliko snega. Ob mrzlih nočeh se zjutraj sneg ne predira, z zvišanjem temperature pa postane gibanje brez smuči ali krpelj zelo oteženo. Zjutraj (na senčnih straneh pa kar ves dan) je povečana nevarnost zdrsa in zdi se, da bodo cepin in dereze obvezen del opreme še kar nekaj časa. Z otoplitvijo se poveča nevarnost predvsem površinskih plazov, ki jih lahko sprožimo sami (pri smučanju) ali pa so točkastega izvora. Obstaja že nevarnost zrušitve opasti, zato je potrebna še dodatna previdnost pri gibanju pod njimi in pri gibanju v grapah.

Jani Bele

Snežne razmere pred preizkusom vodnikov reševalnih psov 28. 3. 2008 dopoldne

Fri, 28 Mar 2008 00:00:00 GMT

Cesta v Logarski dolini je dobro prevozna do Doma planincev, kjer je tudi urejeno parkirišče. Naprej do Planšarije v Kotu je že malo slabše, vendar tam ni zorano parkirišče. Do obračališča na koncu ceste pa je na cesti vsaj 20 cm snega in prevozno s terenskimi vozili. Ob Rinki je snega 60 cm. Pod steno so sveče bolj ali manj že popadale, vendar pazljivost vseeno ne škodi. Čez mostiček in naprej po strugi – grapi se je nekaj plazičev s sten že nasulo in ob morebitnem sončnem obsevanju ali izdatni otoplitvi lahko ves sneg popada navzdol. Morebitno nevarnost na tem odseku bomo ocenili jutri zgodaj zjutraj. Naprej v gozdu nad izvirom Savinje je snega več kot meter, vendar se je že delno sprijel. Na Okrešlju je snega vsaj dva metra. V stenah so se čez dan plazovi že »uletavali«, vendar so se prožili v manjših gmotah na strmih delih. Nevarnost se bo še povečala s segrevanjem oziroma sončnim obsevanjem.

Plazišča za opravljanje preizkusa so delno pripravljena. Nahajajo se za robom gozda, za prvim varovalnim zidom v grapi. Zjutraj se bo ob ureditvi delovišč tudi laže preverila nevarnost oziroma ogroženost na tem območju. Danes se to zaradi megle, oblačnosti in padavin ni moglo izvesti.

Pri dostopu se priporočajo vsa zaščitna sredstva, ki jih uporabljamo ob nevarnostih proženja snežnih plazov. Plazovne žolne, nahrbtniki ABS!

Kontakt: telefon 041772129 Iztok, 041 809 598 Boris ali UKV-kanal GRS2

Lep pozdrav in na svidenje v Frischaufovem domu na Okrešlju.

Komisija za reševanje iz plazov pri GRZS

Povečana nevarnost snežnih plazov

Sat, 22 Mar 2008 00:00:00 GMT

Do konca velikonočnih praznikov lahko v gorah zapade več kot pol metra novega snega. Nevarnost snežnih plazov v visokogorju je že dosegla tretjo stopnjo in se bo do torka še povečevala.

http://www.arso.gov.si/vreme/opozorila/

http://www.arso.gov.si/vreme/napovedi%20in%20podatki/snegraz.html

Obisk visokogorja v teh dneh odstvetujemo!

Ponovno nevarnost snežnih plazov!

Wed, 05 Mar 2008 00:00:00 GMT

Po daljšem obdobju suhega in toplega vremena je v gorah zopet snežilo. Bolj kot količina novozapadlega snega je nevarno, da je ta zapadel na utrjeno, ponekod tudi poledenelo podlago!

V naslednjih dneh obisk visokogorja odsvetujemo, po preteku teh nekaj dni pa priporočamo skrajno previdnost!

Izvleček iz poročila meteorološke službe:

Največ snega je zapadlo v Julijskih Alpah in v predgorju Julijcev, do okoli 50 cm, drugod pa od 10 do 30 cm. Količina novega snega pojema proti vzhodu. Snežilo je na podlago iz preobraženega, uležanega snega. Više se sneg s podlago ni dobro sprijel, ker se je prehitro ohladilo.
Trenutno je v Julijskih Alpah na 1500 m od 120 do 180 cm snega, na 2500 m do okoli 250 cm. V zahodnih Karavankah je snega do okoli 100 cm, v Savinjskih Alpah in v vzhodnih Karavankah pa na 1500 m do 70 cm. Še manj ga je na Pohorju.

Snežna odeja je rahla in mehka. Veliko je napihanega snega.
Nevarnost snežnih plazov se je povečala na 3. stopnjo. Predvsem so nevarna območja napihanega snega na zahodnih in južnih straneh grebenov in prelazov. Tam lahko že ob manjši dodatni obremenitvi sprožite plaz suhega, delno sprijetega snega. Na vetru izpostavljenih legah je sneg spihan do stare podlage, ki je zmrznila in zato je tam nevarnost zdrsov.

V sredo in četrtek bo prevladovalo suho in hladno vreme. Pihal bo okrepljen vzhodni do severovzhodni veter, ki bo prenašal sneg in delal nove zamete. Nevarnost snežnih plazov se do petka zjutraj ne bo zmanjšala.

Snežne razmere v južnih bohinjskih gorah

Wed, 13 Feb 2008 00:00:00 GMT

Društvo GRS Bohinj je na vaji iz gibanja v gorah v zimskih razmerah preizkusilo tudi stabilnost snežne odeje z uporabo švicarske in norveške metode. Snežni prerez na severnem pobočju Slatnika nad Soriško planino je pokazal, da razmere tam še zdaleč niso ugodne, saj se je že pod zmernim pritiskom smučarja na snežno podlago pri približno 20-stopinjskem naklonu pobočja sprožil plaz zgornje, približno 8 cm debele plasti napihanega snega in približno 25 cm sprijetega snega na vmesni poledeneli podlagi. To dokazuje, da je nevarnost snežnih plazov na severnih pobočjih še vedno III. stopnje.

Preizkus stabilnosti snežne odeje

Thu, 07 Feb 2008 00:00:00 GMT

Stabilnost snežne odeje je stanje, ko je njena trdnost večja od napetosti in je sneg dobro vezan na podlago. V sneg se izkoplje navpičen jašek, ki pokaže notranjost snežne odeje, število, debelino in trdoto plasti, vrsto, sprijetost in vlažnost snega v posamezni plasti ter šibke plasti. Po teh podatkih že lahko sklepamo o stabilnosti snežne odeje.

Precej bolj zanesljiv odgovor pa da preizkus, ki pokaže medsebojno sprijetost plasti oziroma strižno trdnost snežne odeje. Meritve opravljamo na pobočju, ki ima vsaj 30 stopinj naklona. Najpreprostejša je norveška metoda, po kateri se del snežne odeje v jašku od vrha do izbrane plasti (šibke plasti) znotraj snežne odeje loči (osami, izreže) od snega v neposredni okolici. Nastane klada s tlorisom v obliki trapeza z osnovnicama 60 cm (stena jaška, čelo jaška) in 20 cm (vrh) ter višino 60 cm. V zarezo na vrhu se zasadi lopata in s potegom k sebi obremeni trapez.

Nevarnost
- je zelo velika, kadar klada zdrsne sama od sebe ali takoj, ko jo na vrhnji strani ločimo od zaledja oziroma zgolj rahlo obremenimo;
- je majhna, kadar klada zdrsne po zmerni obremenitvi, zmernem potegu;
- ne obstaja, kadar se klada ne premakne ali pa zdrsne šele po veliki obremenitvi, močnem potegu.

Iz priročnika Sneg, preobrazba, plazovi, reševanje

Konec tedna je zapadlo več snega in v visokogorju je velika nevarnost proženja snežnih plazov, ki se bo ob preobrazbi snega zmanjševala. Na Mali planini (1500 m, KSA - vzhodni del), kjer je debelina snežne odeje 50 cm (ob zadnjem sneženju 10 do 40 cm), so bili 7. 2. 2007 dopoldne opravljeni preizkusi na vzhodnem, severnem, južnem in jugozahodnem pobočju Debelega roba. Prerez je pokazal, kje so šibke plasti. Preizkusi pa so pokazali, da se je klada na vzhodnem pobočju premaknila takoj, ko je bila ločena od plasti pod njo (šibka plast). Na drugih pobočjih se je klada ločila ob zmernem potegu. Ob izdelavi klade na severnem pobočju sneg ni bil v celoti sprijet.

Na Mali planini sicer ni nevarnosti za proženje snežnih plazov (razen ob rušenju zametov in ob izrednih količinah novozapadlega snega), zato je to območje že samo po sebi primerno za preizkušanje. Takšno izvajanje preizkusov pa je lahko na pobočjih, kjer dejansko grozi proženje, zelo nevarno, zato moramo upoštevati še cel kup varnostnih navodil in uporabljati vse pripomočke, ki so nam na voljo za zagotavljanje lastne varnosti. Preizkusi so vendarle lahko opozorilo in prikaz za pobočja, kjer se snežni plazovi dejansko prožijo. Predvsem pa se to v sedanjih razmerah lahko prigodi tam, kjer bomo sami, s hojo ali smučanjem, prerezali površino snežne odeje do šibke plasti.

Veliko užitkov na smučanju ali med hojo po varnih in preizkušenih terenih ob podaljšanem kulturnem in sončnem koncu tedna!

Komisija za reševanje iz plazov pri GRZS
Boris Štupar
Preizkuševalec Matej Štupar

Velika nevarnost snežnih plazov!

Mon, 04 Feb 2008 00:00:00 GMT

V gorah je velika nevarnost snežnih plazov. Na Vršiču je bilo včeraj ob 12. uri 50 cm novega snega, sneženje pa bo predvidoma trajalo do torka, 5. 2. 2008.

Nevarnost v visokogorju Julijcev in v bohinjskih gorah dosega 4. stopnjo!

Igor Potočnik
Komisija za reševanje iz plazov GRZS

poročilo ARSO

Velika nevarnost snežnih plazov v visokogorju!

Sun, 13 Jan 2008 00:00:00 GMT

GRZS opozarja na veliko nevarnost snežnih plazov v visokogorju, ki dosega 4. stopnjo evropske petstopenjske lestvice nevarnosti proženja snežnih plazov. V zadnjih dneh je predvsem v zahodnih Julijskih Alpah zapadlo veliko snega, ki s podlago ni sprijet in se že ob najmanjši obremenitvi proži. Tako je na Kaninu zapadlo okoli 1 m novega snega. Na Voglu je skupaj okoli 60 cm snega, na Kredarici pa 140 cm. Tudi za prihodnje dni napovedujejo večjo količino padavin, kar bo razmere še poslabšalo.

GRZS v naslednjih dneh odsvetuje obisk visokogorja. Dodatne informacije o snežnih razmerah in plazovih dobite na http://www.arso.gov.si/vreme/ .

Fotografije so z Višarij in s Kredarice.

Igor Zlodej

Društvo GRS Bovec

Fotografija s Kredarice: Milan Kos

Led na planinskih poteh

Sun, 30 Dec 2007 00:00:00 GMT

V gorah se led ni naredil samo v slapovih, temveč tudi na planinskih poteh. Predvsem na pobočjih, ki jih osvetljuje zimsko sonce, se je na dobro uhojenih poteh nabralo precej ledu. Ker je hoja po takšnih poteh lahko precej nevarna, priporočamo skrajno previdnost in uporabo derez. Včasih so za hojo po lahkih markiranih poteh dobre tudi manjše dereze, ki sicer niso del alpinistične ali gorniške opreme.

Na sliki so poleg povsem novega modela takšnih derez tudi dereze, ki so jih uporabljali vojaki na soški fronti.

Srečno novo leto vsem obiskovalcem zimskih gora in varen korak na poteh!

Boris Štupar, Komisija za reševanje iz plazov GRZS

Plezanje v zaledenelih slapovih v suhi zimi skriva dodatne pasti

Thu, 27 Dec 2007 00:00:00 GMT

V zadnjem obdobju je v naših gorah zamrznilo lepo število slapov. Zaradi majhne količine snega, ko ni razmer za turno smučanje, se mnogi zahtevnejši obiskovalci gora odločijo preizkusiti tudi v tej lepi, a zahtevni zvrsti zimskega alpinizma. To ugotovitev dokazuje tudi množičen obisk nekaterih znanih slapov v zadnjih dneh.

GRZS vsem obiskovalcem zaledenelih slapov svetuje, naj upoštevajo tole:

plezanje po zaledenelih slapovih je zahtevno in terja primerno tehnično znanje in ustrezne psihofizične sposobnosti;
izbira cilja naj bo prilagojena sposobnostim plezalcev;
ker skoraj ni snega in ker je trenutno v slapovih razmeroma malo vode, upoštevajte, da je težavnost slapov trenutno večja, kot je navedena v plezalnem vodniku;
plezalci z malo izkušnjami ali brez njih naj se plezanja po ledenih slapovih lotijo le v spremstvu izkušenega alpinista – lednega plezalca;
treba je dosledno uporabljati tehniko varovanja;
skrbno preverite kakovost in debelino ledu, po katerem nameravate plezati;
plezanje po slapu v slabih razmerah alpinistično ni nič več vredno kot plezanje po istem slapu v dobrih razmerah – eden od čarov alpinizma je namreč tudi "ujeti idealne razmere" za vzpon.

Nevarnost proženja snežnih plazov!

Wed, 19 Dec 2007 00:00:00 GMT

Nevarnost proženja napihanega snega v gorskem svetu je trenutno zelo velika. To je potrdil tudi zadnji preizkus stabilnisti snežne odeje, ki ga je opravila Komisija za rešeanje iz plazov Gorske reševalne zveze Slovenije.

Podatki o preizkusu:

Lokacija: Mala planina, Kamniško Savinjske Alpe
Datum:19.12.2007
Nadmorska višina: 1499 m
Naklon pobočja: od 25°do 35°
Konfiguracija tal: skalnato, poraščeno z travo
Temperatura zraka:-4°C
Izvajalca preizkusa: Boris Štupar, Marko Štritof

Novozapadlega snega je manj kot 30 cm, vendar ga je veter napihal na jugozahodna pobočja in tam ustvaril debelejšo odejo.

Rezultat preizkusa:

Preizkusa niti ni bilo potrebno opraviti, ker se je napihani sneg sprožil že ob prihodu na pobočje oz. ob prvi obremenitvi podboja opasti.

Komisija za reševanje iz plazov

S snegom skopa zima ne prizanaša gorskim reševalcem

Tue, 18 Dec 2007 00:00:00 GMT

Čeprav v slovenskih gorah trenutno ni večje količine snega smo morali gorski reševalci že nekajkrat posredovati zaradi nesreč, ki so jih povzročili snežni plazovi. O posledicah teh nesreč lahko berete tudi na teh straneh.

Vse morebitne obiskovalce gora opozarjamo, da uradna poročila o snežnih razmerah meteoroloških služb veljajo za zmerno zahtevna pobočja, nikakor pa ne za strme zasnežene grape in ozebnike, ki se v doline spuščajo preko mnogih prepadnih pobočij v naših gorah.

Grape in ozebniki so naravni zbiralniki snega kamor se vsipa sneg, ki se ne prime okoliških strmih sten, zato je lahko kljub skromnim snežnim padavinam v njih kmalu dovolj snega za pogubne snežne plazove. V teh strmih grapah je lahko usoden vsak manjši plaz, saj ni treba, da žrtev zasuje. Dovolj je že da plaz človeka "odnese" oziroma povzroči padec vzpenjajočega.

Vzpone po strmih grapah trenutno odsvetujemo, drugod pa priporočamo skrajno previdnost, saj je uporaba zimske opreme (cepin, dereze) zaradi majhne količine snega zahtevnejša kot običajno.

Zimske razmere v gorah

Sun, 21 Oct 2007 00:00:00 GMT

Kljub temu da količina padavin po nižinah v zadnjih dneh ni bila velika, se je v gorah nad 1500 m naletelo do 20 cm, lokalno lahko tudi do 30 cm snega. Temperature v gorah so popolnoma zimske, močan veter dela zamete, orientacijo otežuje megla. Za morebitne obiskovalce visokogorja sta obvezni uporaba zimske gorniške opreme in ustrezna usposobljenost za gibanje v gorah v zimskih razmerah.

V visokogorju razmere že zimske

Sat, 29 Sep 2007 00:00:00 GMT

Ker je v visokogorju zapadlo precej snega, ob tej priliki izdajamo izredno poročilo o snegu v gorah. Največ padavin je bilo v Julijskih Alpah, kjer je na 2500 m okoli 50 cm snega, v Karavankah in Savinjskih Alpah pa je snega manj. Pod 2000 m se snežna odeja hitro tanjša, točnejše meje snega pa trenutno žal ne moremo določiti. Sneg bo zaradi toplejšega vremena v naslednjih dneh ostal mehak in moker, le v noči na soboto bo pomrznil. Ničla se bo v soboto dvignila do nadmorske višine okoli 2800 m, v nedeljo pa že nad 3000 m. Sneg se bo hitro sesedal in kopnel. A zaradi velike količine bo v visokogorju obležal kar nekaj dni, zlasti v osojah.
Zato opozarjamo vse morebitne obiskovalce gora, da bodo nekaj dni razmere v visokogorju popolnoma zimske.

http://www.arso.gov.si/vreme/napovedi%20in%20podatki/snegraz.html

Vročina, možnost neviht

Sat, 21 Jul 2007 00:00:00 GMT

Številni obiskovalci gora poročajo o hudi vročini tudi v gorah. Jutri, 22. 7. 2007, se bo vročini pridružila še možnost popoldanskih neviht.

Priporočamo zgodnje vstajanje.

Pred turo vedno preberite vremensko napoved:

http://www.arso.gov.si/vreme/napovedi%20in%20podatki/gore.html

Vremenski preobrat

Wed, 04 Jul 2007 00:00:00 GMT

Napoved za gorski svet, sreda, 4. julija 2007

Danes bo oblačno s pogostimi plohami in nevihtami. Pihal bo zmeren jugozahodni veter, ki se bo popoldne obrnil v severno smer. Ohladilo se bo, meja sneženja se bo do večera spustila do okoli 2000 m nad morjem. Na 1500 m bo le okoli 6, na 2500 m pa 0 stopinj C.

Razmere v gorah – Mala Mojstrovka

Mon, 11 Jun 2007 00:00:00 GMT

V soboto, 9. 6. 2007, sem se povzpel na Malo Mojstrovko po Hanzovi zavarovani plezalni poti. Na vstopu v smer je še precej snega, ki resno oteži začetne metre. Najprej se je treba spustiti v 2–3 m globoko robno zev, nato splezati ven in skozi snežni rov, nato pa še približno 10 m po strmem snežišču do jeklenice. Vsem toplo priporočam uporabo cepina pa tudi visokih čevljev in seveda čelade.

Više na poti je sneg le še na enem mestu, kjer pa se ga da obplezati po skali.

Tomaž Tišler

Razmere v gorah – Vrtača, Karavanke, 7. aprila

Sun, 08 Apr 2007 00:00:00 GMT

V soboto, 7. 4., sem bil na Vrtači s smučmi. Ker smo šli na turo zgodaj, smo ujeli kar dobre razmere – ob 11.00 smo prismučali še po srencu prav do kmetije Podnar v dolini Poden (Bodental). Zaradi letnega časa priporočamo zaključek smučarskih tur pred 12. uro. Kasneje je verjetnost, da se sprožijo plazovi mokrega snega, večja.

Danes je morda snežilo po najvišjih vrhovih Julijcev, prav veliko padavin pa zagotovo ni bilo. Za (vsaj splošne) podatke o vremenu in razmerah je treba pogledati na stran ARSO http://www.arso.gov.si/podro~cja/vreme_in_podnebje/napovedi_in_podatki/.

Letos so podatki skoraj vzorno ažurirani vsak ponedeljek, sredo in petek.

http://www.arso.gov.si/podro~cja/vreme_in_podnebje/napovedi_in_podatki/.

Razmere v gorah

Fri, 09 Mar 2007 00:00:00 GMT

Bil sem sicer čez mejo, v Zahodnih Julijcih, mislim pa, da so razmere enake/podobne tudi drugod v Julijskih Alpah.
Ker bo konec tedna vremensko lep in bo zato v gorah veliko ljudi, navajam pred svojim sporočilom tudi opozorilo URSZR, ob tem pa še nekaj slik, ki sem jih posnel pod Prestreljenikom na italijanski strani (kložo sem pa odrezal sam) med vzponom na sedlo Vršič oziroma Sella Ursic v neposredni bližini.

RAZMERE V GORAH

V sredo in četrtek je bilo po podatkih Agencije RS za okolje oblačno in megleno vreme z občasnimi padavinami. Meja sneženja je nihala med 1400 in 1700 metri. V visokogorju Julijskih Alp je v zadnjih 48 urah zapadlo do 30 centimetrov snega, drugod pa manj. Sprva je pihal jugozahodni in južni veter, ki se je obrnil v severnik. Novi sneg je spihal v zamete. Sneg se je pod 2000 metri večinoma dobro sprijel s podlago, više pa je suhi sneg padel na skorjasto podlago. Niže se je zaradi dežja snežna odeja precej sesedla in tudi talila. V Julijskih Alpah je na 2500 metrih do 240 centimetrov snega, na 1500 metrih pa do 110 centimetrov. Na 1000 metrih snega večinoma ni več, razen ponekod v osojah. Drugod je na 1500 metrih do 40 centimetrov snega. Snežna odeja je mehka, na nižjih nadmorskih višinah pa je sneg moker in mehak. Predvsem v visokogorju je veliko novih zametov. Nevarnost snežnih plazov je v Julijskih Alpah nad 2000 metri 2. stopnje po evropski petstopenjski lestvici, drugod pa 1. stopnje. Snežni plaz se lahko sproži predvsem ob večji dodatni obremenitvi napihanega snega, v visokogorju Julijcev so potencialno nevarna še strma pobočja. V petek se bo zjasnilo in ponoči bo sneg pomrznil, nastala bo skorja. Le nad 2000 metri bo sneg sprva še suh. Za konec tedna se bo snežna odeja ob razmeroma sončnem vremenu sesedala in preobražala, na osončenih legah se bo sneg čez dan ojužil, ponoči pa pomrznil in krepila se bo površinska skorja. Ničla bo med 1300 in 1500 metri. Nevarnost snežnih plazov se bo v visokogorju Julijskih Alp le počasi zmanjševala.

Pri neposrednem ogledu stanja na terenu v Julijskih Alpah 9. 3. 2007 je bilo ugotovljeno, da je na nadmorski višini okoli 1750 metrov padlo 10 cm snega, nad 2000 metri pa okoli 30. Veter je ponekod nanašal sneg v zamete, ki so visoki med 50 in 100 cm, ponekod tudi višji (mehke in trde klože). Na nekaterih pobočjih, predvsem v osojah, je 3. stopnja nevarnosti snežnih plazov, kar pomeni, da je že pri manjši obremenitvi na pobočjih, ki so posebej izpostavljena, možno tudi lokalno spontano proženje srednjih in posamičnih velikih plazov. Pri presoji nevarnosti snežnih plazov so potrebne nekatere dodatne izkušnje in znanja. Upoštevati je treba tudi nevarnost snežnih plazov na potencialno ogroženih območjih.

Igor Zlodej
GRS Bovec

Zimske razmere

Sun, 21 Jan 2007 00:00:00 GMT

V zadnjih letih vse več ljudi zahaja v gore tudi pozimi. Upoštevati moramo, da so pozimi dnevi krajši, planinske koče so večinoma zaprte, poti so bodisi zasnežene, ponekod celo poledenele, markacije so le redko vidne, varovala, kot so klini in jeklenice, pa večinoma pod snegom ...

Pozimi je v gorah veliko manj ljudi kot poleti, zato je varneje hoditi v skupini. Tako kot poleti se je potrebno na zimsko turo ustrezno pripraviti. Glede na izbrani cilj moramo že doma presoditi, ali smo ga kondicijsko zmožni opraviti in nam zdravje to dopušča. Območje nameravane poti bi morali poznati že iz letnih razmer, pregledati planinske karte, pridobiti manjkajoče informacije iz vodnikov, od izkušenih alpinistov in gornikov ter preko interneta, kjer so opisani skoraj že vsi dostopi. Še posebno pozornost je potrebno posvetiti trenutnim razmeram v gorah in vremenski napovedi. Da pa bi bili naši zimski pohodi v gore kar najbolj varni, potrebujemo ustrezno opremo za zimske vzpone. Seveda pa si moramo opremo že doma ustrezno nastaviti, pripraviti in jo tudi znati uporabljati.

V nahrbtnik za zimski vzpon poleg osnovne hrane in pijače, perila ter ustreznih oblačil spadajo še: vsaj dve kapi, vsaj dvoje rokavice, vžigalnik, komplet prve pomoči, vsaj dve pomožni vrvici, dve vponki, čelna svetilka, zaščitna krema in zaščitna očala.

Za zimski vzpon moramo imeti ustrezne zimske čevlje s prilegajočimi se derezami, ki si jih nastavimo že doma. Najbolj primerne so 12-zobe avtomatske dereze. Manjše lahko uporabljamo le na dostopnih poteh, nikakor pa ne na resni turi v visokogorje. Potrebujemo še gamaše, ki naj bodo v delu gležnja ozke, ustrezen pohodni cepin, ki ga uporabljamo vedno v kompletu z derezami, zelo priporočljiva je tudi čelada. Za vzpenjanje po grapah in plezanje po lednih slapovih potrebujemo še plezalni pas, vrvi, kline in drugo specialno opremo in orodja.

Takoj po sneženju naj ne bi hodili v gore vsaj tri dni, glede na druga dejstva pa lahko tudi dlje. Upoštevati je treba višino novozapadlega snega, temperature, veter, teren. Zato potrebujemo še dodatno opremo in sicer plazovno žolno, plazovno sondo in lopato.

Ker se tako nabere kar precej opreme, je potrebno pač uporabiti tisto, za katero menimo, da jo bomo neobhodno potrebovali, drugo pa selekcionirati. Upoštevati je potrebno nameravano turo. Če bomo hodili samo po sredogorskih planotah, pač določene opreme ne bomo vzeli s seboj, medtem ko bomo za druge težavnejše terene vzeli vso opremo in še kaj zraven, mogoče opremo za bivakiranje in podobno.
S seboj vedno imejmo tudi mobilni telefon, radijsko postajo.

Za konec predlagam še prav preprost način samovarovanja na cepin. Potrebujemo 2,5 m dolgo pomožno vrvico debeline najmanj 8 mm. Vrvico navežemo na okel cepina, nato pa naredimo zanko, ki si jo nataknemo okoli pasu. Zanko lahko vpnemo tudi v plezalni pas če ga uporabljamo. Če bomo uporabljali dva cepina, si lahko napravimo dve popkovini. Vrvica od zanke okoli pasu ali plezalnega pasu do okla cepina naj bo iste dolžine, kot je dolžina iztegnjene roke. Tak način samovarovanja nam olajša recimo fotografiranje ali kakšne druge opravke, le cepin moramo predhodno dobro zabiti v sneg. Prav tako nam bo samovarovanje dajalo dober občutek med vzpenjanjem pa še cepin ne more odleteti, če smo recimo nerodni in nam pade iz rok.

Igor Zlodej
GRS Bovec

OPOZORILO pred SNEŽNIMI PLAZOVI

Thu, 23 Feb 2006 00:00:00 GMT

Trenutna nevarnost proženja snežnih plazov v naših gorah je velika. Po napovedih se bo, sicer ne preveč obilno sneženje, nadaljevalo do konca tega tedna. S tem se bo nevarnost proženja snežnih plazov še dodatno povečala.

V visokogorju, kjer je sneg spihan, so nastale nevarne klože, ki se že pod težo novo zapadlega snega lahko sprožijo same-brez dodatnih obremenitev gornikov.V nižjih predelih in sredogorju je sneg moker in na strmih pobočjih je velika nevarnost proženja plazov mokrega sprijetega snega.Zaradi otoplitve ali od dežja premočenega snega, je v nižjih predelih na strmih področjih, nevarnost proženja talnih snežnih plazov. Nevarnost talnih plazov se bo z otoplitvijo stopnjevala vse do poznih pomladanskih dni. Zato skrbno in s premislekom načrtujmo ture, ki naj jim bi bili dorasli, spremljajmo vremensko napoved, podatke o temperaturi in višini snežne odeje, oglejmo si poročilo o snežnih razmerah ter upoštevajmo stopnjo splošne nevarnosti proženja snežnih plazov, ki jo objavlja ARSO (Agencija za republike Slovenije za okolje) na svoji spletni strani. Podano stopnjo nevarnosti proženja snežnih plazov, ki je običajno podana za Julijske Alpe, upoštevajmo tudi za Kamniško in Savinjske Alpe, za spoznanje nižjo stopnjo pa tudi v Karavankah.

Naj nam bodo dogodki iz prejšnjega tedna v Kranjski gori in na Kaninu kot opomnik iz katerega se lahko veliko naučimo.

Gorska reševalna služba Slovenije

Dodana objava: Nekaj posnetkov plazov iz Kalc v dolino Kamniške Bistrice (posneto 17. marec 2006, Kosec J.)