Gamsi
Vnos v helikopter
Stol
Sar OS
Oskrba ponesrečenca, foto: Vili Vogelnik
Prevoz ponesrečenca, foto: Klemen Gričar
Iskanje
NOVICE    

Objavil/a: Slavko Rožič, sobota, 26. oktober 2013, ogledov: 6704

Analiza reševalnega dela in dela dežurne ekipe GRZS v letu 2013

V Poljčah so se zbrali reševalci GRS,predstavniki URSZR, Slovenske vojske, Policije in predstavnika dveh regijskih centrov ( LJ in KR ). Analizirali so reševalno delo in posebnosti pri reševanjih v letošnjem letu. Analizo so pripravile Komisija za letalsko reševanje, Komisija za medicino in Komisija za informiranje. Dogodek je povezoval Toni Smolej.
V uvodu je Jani Bele na kratko predstavil opravljeno reševalno delo. Njegovi zaključki so, da je letos nekoliko manj nesreč, več pa je nesreč plezalcev in alpinistov, kar nekaj primerov je bilo povezanih s precenjevanjem izkušenj in sposobnosti. V statistiki se ti primeri vodijo kot nepoškodovani, čeprav so bile situacije resne in bi brez posredovanja GRS lahko prišlo do slabšega razpleta. Jani Bele je poskusil najti vzroke, vendar meni da so le ti kompleksni, povezani z miselnostjo mlajših generacij "plezalcev" in podcenjevanjem gora.

A_2013_1

V nadaljevanju so predstavili ločene analize predstavniki Policije oz. Letalske policijske enote, predstavnik Slovenske vojske oz. 15. helikopterske enote, predsednik Komisije za medicino je v svoji predstavitvi povzel podatke povezane s stopnjo poškodovanosti in ugotovil, da so nesreče postale predvidljive in da večjih odstopanj glede na prejšnja leta ni opaziti. 
A_2013_2

Svojo analizo je  predstavila tudi Komisija za letalsko reševanje, ki nam je velikodušno odstopila material za uporabo v tem prispevku. Analizo je predstavil Toni Smolej, predsednik KLR. Kritično je razpravljal tudi o napakah, storjenih s strani reševalcev in večkrat poudaril, da je letalsko reševanje skrajno zahtevno, nevarno in odgovorno delo. 
A_2013_3
V nadaljevanju sta bila predstavljena dva skoraj dogodka. Naša služba želi po zgledu tujih reševalnih služb s sistemom anonimnih prijav kritičnih situacij (ang. incident report) predvsem analizirati vzroke in poskrbeti, da se tovrstni dogodki ne bi več ponovili. Večkrat je bilo poudarjeno, da je varnost na prvem mestu, da se ne želi kazati na krivdo posameznikov temveč prepoznati kritične točke v procesih reševanja.

Žal so kasneje, pri analizi posredovanja pod Kokrškim sedlom (GRS Kamnik), zgornje misli zvodenele in po stari slovenski navadi so zdravniki spet udrihali čez reševalce. V Sloveniji nič novega.

A_2013_6

Zapis  francoske PGM (reševanje v gorah, več kot 1000 reševanj letno) bo v Sloveniji potreboval še kar nekaj časa do prave kulture.

A_2013_4

V drugem delu so nekaj posebnih akcij predstavili še člani GRS Bohinj in GRS Tolmin. Ti dve postaji sta letos opravili tudi največ intervencij (66 in 54), izpostavili so nekaj težav in posebnosti pri njihovem reševanju. Bohinjci so predstavili tudi nočno reševanje na Triglavu tik pred novim letom 2013, kjer so ponoči, s pomočjo helikopterja rešili poškodovanega planinca, sami pa so se znašli v težki situaciji, ko so se  morali ponoči, peš in ob splošni nevarnosti 3. stopnje proženja plazov vrniti v Bohnj. Je bilo tveganje upravičeno?

GRS Tolmin je predstavil zahtevno akcijo reševanja plezalcev v Masleniku. Faktorji tveganja so bili tudi tu veliki, nočno stensko reševanje, sneženje, slabi podatki s strani poškodovanih, od predvidevanj o enostavni intervenciji se je reševanje razvilo v kompleksno reševanje s polno negotovosti.

Zaključek: Podatki so bili kakovostno pripravljeni kot že vsa leta do sedaj. Namen, najti odgovore na nekatera, že več let trajajoča vprašanja se zaradi kulture nekaterih razpravljalcev žal tudi tokrat ni uresničil ... 

Besedilo: Slavko Rožič


 
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na FaceBook-u.

Iskanje med novicami


Izprazni Iskanje
 
Prikaži vse zapise
 

Zadnje novice

Sorodne organizacije 

Portal URSZR - Obvestila
Portal URSZR - Opozorila
Planinska zveza Slovenije
© Gorska reševalna zveza Slovenije, 2019