Gamsi
Vnos v helikopter
Stol
Sar OS
Oskrba ponesrečenca, foto: Vili Vogelnik
Prevoz ponesrečenca, foto: Klemen Gričar
Iskanje
NOVICE    

Objavil/a: GRS Kamnik, sreda, 19. avgust 2015, ogledov: 4959

Pregled reševalnega dela v letu 2014

Planinski vestnik 7-8/2015, Matjaž Šerkezi, str. 84 - 85: Število nesreč, pri katerih je sodelovala Gorska reševalna zveza Slovenije, že nekaj let kroži okrog 400. Če je bila v letu 2013 ta številka pod 400, smo bili v lanskem letu znova priča podobnemu številu nesreč kot v letih 2011 in 2012.
Če je bilo kar nekaj let razmerje med gorniškimi in negorniškimi nesrečami 60 : 40, v letu 2013 se je to razmerje sicer nekoliko spremenilo (80 : 20), smo v letu 2014 ponovno zaznali upad gorniških nesreč v razmerju 60 : 40. Kot v letu 2013 smo tudi v letu 2014 zabeležili upad letalskih nesreč in upamo, da se bo trend upada nadaljeval. Ne smemo tudi mimo tega, da je v letu 2014 kar nekaj nesrečam botrovalo čiščenje posledic žledoloma, kjer so se poškodovali gozdarji in prostovoljci. Poleg tega je spodbuden podatek, da se je na organiziranih izletih in akcijah zgodilo zgolj deset (10) nesreč.

PV_07_2015_Page_086

Najpogostejši vzroki nesrečam so bili: neprimerna osebna in tehnična oprema in neznanje rokovanja z njo, telesna nepripravljenost in nepoznavanje terena. Vse to lahko pripisujemo pomanjkanju priprave na turo in hoji kar tako. Kar 103 nesreče so nastale kot posledica zdrsa zaradi neprimerne obutve in pri prečenju snežišč brez primerne opreme. Vse pogosteje v gorskem svetu srečujemo posameznike, ki so obuti v nizke trail čevlje (superge). Pri tem je potrebno poudariti, da tovrstna obutev dobro služi svojemu namenu, če jo imajo obute noge, ki so vajene hoje že od rane mladosti in imajo močno muskulaturo. V nobenem primeru pa niso primerne za prečenje snežišč, kar velja tudi za gojzarje, če na njih nimamo pritrjenih derez in cepin v rokah. Zanimiv je tudi podatek, da je alkohol botroval dvema nesrečama, čeprav bi mogoče našli še kakšnega udeleženca v nesreči, a gorski reševalci nimamo pristojnosti preverjanja alkoholiziranosti.

Dolgoletno povprečje kaže, da se največ nesreč zgodi za konec tedna, ko je pričakovan povečan obisk gora. Leta 2014 so se dnevi, ko se je zgodilo največ nesreč, porazdelilo čez cel teden. Jasnejšo sliko bo pokazalo dogajanje v prihodnjih letih, a možno je, da se povečuje obisk gora tudi med tednom. To lahko vpliva na pripravljenost in organiziranost reševalcev v prihodnosti. Ure, ko se dogajajo nesreče, potrjujejo, da marsikateri nesreči botrujeta slabša telesna pripravljenost ali izčrpanost. Poleg že omenjene priprave svetujemo, da se je v gore poleti treba odpraviti dovolj zgodaj. Tako se izognemo pomanjkanju časa na turi, popoldanskim nevihtam in veliki vročini.

Po statistiki se največ nesreč zgodi med 1600 in 2400 metri, v veliki večini med sestopom, ki jim botrujejo utrujenost, pomanjkanje koncentracije in predolga tura.

Pri nesrečah lahko nastanejo tudi poškodbe. Težje poskrbimo za dodatno varnost okončin, zato pa lahko poskrbimo za boljšo zaščito glave, saj poškodbe glave lahko pomenijo večje tveganje in smrtno nevarnost. Iz skice zgoraj lahko vidimo, da poškodbe glave prevladujejo med vzroki smrtnim poškodbam. Obiskovalcem gora svetujemo, naj nosijo čelado!

PV_07_2015_Page_087 


Povezava: http://www.grs-kamnik.si/novice.php?pid=739

 
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na FaceBook-u.

Iskanje med novicami


Izprazni Iskanje
 
Prikaži vse zapise
 

Zadnje novice

Sorodne organizacije 

Portal URSZR - Obvestila
Portal URSZR - Opozorila
Planinska zveza Slovenije
© Gorska reševalna zveza Slovenije, 2019