Gorska reševalna zveza Slovenije


Objavil/a: Matjaž Šerkezi, petek, 15. november 2013

Pametni telefoni (smartphones) ne nadomeščajo lavinske žolne!

Na podlagi analize CAC prenašamo opozorilo pred prihajajočo zimo: Aplikacije na pametnih telefonih niso enakovredna zamenjava za lavinske žolne in njihova uporaba lahko razen lažne varnosti povzroči resne težave tako uporabnikom kot morebitnim reševalcem, ki uporabljajo le standardizirane naprave s frekvenco 457 kHz.
V sklopu Alpinmesse v Insbrucku sem zasledil tudi naslednji članek oz. opozorilo. Dobronamerno ga v prenašam tudi v ta prostor in upam, da bo na koncu med razvijalci aplikacij in proizvajalci žoln prevladal razum v dobro nas , uporabnikov. 

LVS

Canadian Avalanche Center (CAC) je kot prvi objavil  opozorilo , tudi Avstrijski kuratorij za varnost v gorah je opozorilo prevzel in ga že prenesel med svoje člane: 

Aplikacije na pametnih telefonih , ki posnemajo funkcije lavinskih žoln za iskanje zasutih v plazu ne priporočamo za uporabo ! Trenutno se na trgu pojavljajo trije ponudniki takih aplikacij , ki s precej agresivnim oglaševanjem želijo prepričati uporabnike o poceni nadomestilu lavinskim žolnam, ki se običajno uporabljajo pri dejavnostih v gorah, kjer obstaja možnost zasutja v plazu in omogočajo hitro lociranje in reševanje zasutih. 
CAC je podrobno proučil te tri aplikacije in izpostavil več splošnih pomanjkljivosti ( nevarnosti ) , povezanih na splošno z mobilno telefonijo in »tovariško« pomočjo zasutemu v plazu. 

Največja pomanjkljivost je nezdružljivost naprav. Povsod po svetu , ne glede na proizvajalca , se za lavinske žolne uporablja standardizirana frekvenca 457 kHz . Praktično to pomeni , da lavinske žolne lahko komunicirajo med sabo in iskanje ni omejeno na določen tip ali znamko. Ne le , da pametni telefoni niso kompatibilni s to mednarodno frekvenco , celo posamezne aplikacije in različni operacijski sistemi med sabo niso primerljivi in se ne prepoznajo , kar so v svoji analizi ugotovili strokovnjaki CAC. Naključja, da imata dva ali več ljudi v skupini popolnoma enake telefone , z enakimi OS in nastavitvami so prej izjema kot pravilo. Kaj to pomeni za praktično iskanje na terenu ni treba posebej poudarjati.

457 kHz-Frekvenčni -Standard je bil izbran premišljeno 

Ta frekvenca brez težav prodre skozi gost, moker sneg in se ne odbija od vej, skal ali dreves. Noben od načinov prenosa podatkov pri teh aplikacijah nima teh prednosti ! WiFi in Bluetooth sta po jakosti šibkejša od signalov iz žoln in precej težje prodirata skozi sneg ,vlaga in voda sta še posebej veliki oviri za prehod signala s tako frekvenco. Poleg tega se zaradi višje frekvence ( nad 2 GHz) lahko odbijata tudi od naravnih ovir ( skale , drevesa, veje) , ki jih običajno v plazni gmoti ne manjka. Aplikacije delujejo podobno kot stare analogne žolne , jakost signala je sorazmerna z razdaljo, kar se indicira na zaslonu v obliki številčne informacije. Tudi lociranje s pomočjo GPS-signala je manj natančno ( v praksi natančnost 7m do 12 m) in počasnejše kot s frekvenco 457 kHz, to pa je pri zasutih v plazu , kjer je potrebno hitro in natančno lociranje , življenjskega pomena.

Druge tehnične pomanjkljivosti teh aplikacij 

Spet smo pri splošno znanem dejstvu velike porabe ( oz. energetski neučinkovitosti ) pametnih telefonov. Nizke temperature to dejstvo le še poslabšajo. Motnje drugih naprav in splošna priporočila za uporabo , pri nizkih temperaturah lahko zaslon »zmrzne« in reagira počasi ali sploh ne. O teh težavah sem enkrat že pisal na tej strani.

Na podlagi analize CAC lahko tudi mi prenesemo opozorilo pred prihajajočo zimo : Aplikacije na pametnih telefonih niso enakovredna zamenjava za lavinske žolne in njihova uporaba lahko razen lažne varnosti povzroči resne težave tako uporabnikom kot morebitnim reševalcem, ki uporabljajo le standardizirane naprave s frekvenco 457 kHz.

Povezava na izvorni članek : Canadian Avalanche Association (CAC) http://www.avalanche.ca/caa/ 

Avstrijski kuratorij za varnost v gorah ( 28.10.2013 ) http://www.alpinesicherheit.at/index.php?menuid=2577 

Agresivni marketing: http://www.youtube.com/watch?v=qpqnszYXdmg&feature=player_embedded


Vir: GRS Tržič

https://www.grzs.si 24. 10. 2019