Namen GRZS
Namen in osnovna dejavnost Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) je prostovoljno pomagati ljudem pri nesrečah v gorah in na teže dostopnih terenih. Naše delo sta tudi preventiva ter izobraževanje članov in drugih obiskovalcev gora.
Kaj je GRZS in kaj so društva GRS
Gorska reševalna zveza Slovenije je organizirana kot zveza samostojnih, prostovoljnih, nepridobitnih gorskoreševalnih društev in planinskih društev z registrirano gorskoreševalno dejavnostjo (postaj), ki opravljajo humanitarne naloge javnega pomena: zaščito, reševanje in pomoč v gorskem svetu ter ob naravnih in drugih nesrečah, ko so ogroženi varnost, zdravje in življenje ljudi. Te naloge opravljajo temeljne enote GRZS – društva in postaje gorske reševalne službe (GRS). So samostojne in imajo zemljepisno določena območja delovanja. Izvajajo reševalne, preventivne in druge akcije ter dejavnosti, določene s pravili GRZS in s svojimi pravili.
Predstavitev GRZS (PowerPoint):
Predstavitev GRZ_1.ppt
Predstavitev GRZ_2.ppt
Skrajšana verzija:
GRZS_kratka.ppt
Kdo smo člani GRZS
Člani društev GRZS smo alpinisti ali ljubitelji gora s posebnimi znanji (zdravniki, vodniki reševalnih psov …), ki smo se po programu GRZS usposobili tudi za prvo pomoč in uporabo specializirane reševalne opreme.
Ob vključitvi v društvo dobi član naziv gorski reševalec pripravnik. Njegov cilj je postati gorski reševalec z licenco, pot do njega pa je dokaj zahtevna. (Bodoči) gorski reševalec mora žrtvovati veliko truda, volje in prostega časa, da doseže zahtevano stopnjo usposobljenosti. Po pridobitvi licence se lahko specializira za opravljanje dodatnih dejavnosti in postane inštruktor, letalec, vodnik reševalnega psa ...
Druge dejavnosti
Naša naloga pa je izobraževanje ne le članov, temveč tudi drugih ljubiteljev gora. V ta namen društvo sodeluje pri različnih prikaznih vajah, tečajih, tekmovanjih in skupinskih pohodih.
Zgodovina
Gorska reševalna služba Slovenije (GRSS) je bila ustanovljena 16. junija 1912 v Kranjski Gori v okviru takratnega Slovenskega planinskega društva (SPD). Od ustanovitve do danes je v različnih organizacijskih oblikah delovala v različnih političnih in ekonomskih ureditvah, a vedno z enakim namenom in poslanstvom: prostovoljno pomagati ljudem pri nesrečah v gorah in na teže dostopnih terenih.
Pred drugo svetovno vojno so t. i. "rešilne ekspedicije" sestavljali tako plezalci iz večjih krajev kakor tudi domačini izpod gora. V takratnih reševalnih skladiščih so bili pripravljeni vrvi, plezalni copati, nekaj obvez, reševalni drog in vreča. Prevozno sredstvo sta bila konj in lojtrnik. Med predvojnimi reševalci so bili vsi takratni vrhunski alpinisti (v Gornjesavski dolini npr. Joža Čop, Miha Potočnik, Stanko Tominšek) in številni domačini – vodniki, med katerimi so bila znana imena Ivan Vertelj - Hanza, Gregor Lah - Preckin iz Mojstrane (lastnik lojtrnika in konja) ...
Po drugi svetovni vojni je bila centrala GRS sprva na Jesenicah; vodila sta jo Miro Dremelj in Uroš Zupančič. Po hudi tragediji v Špiku leta 1953 (pet mrtvih plezalcev) pa je bila GRS deležna večjih organizacijskih sprememb, med drugim se je centrala preselila v Ljubljano. Organizirala se je kot komisija v okviru Planinske zveze Slovenije.
Tako organizirana je GRS delovala vse do leta 2006, ko smo se slovenski gorski reševalci ponovno prilagodili družbenim in ekonomskim spremembam ter se reorganizirali v samostojno zvezo, ki se lahko samostojno vključuje v druge sorodne domače in mednarodne zveze.
Ponesreceni resevalci.pdf
Območje delovanja
GRZS deluje na območju Republike Slovenije. Uprava za zaščito in reševanje že več kot desetletje uporablja za ugotavljanje pristojnosti ob intervencijah digitalizirane meje pristojnosti posameznih postaj/društev GRS. O mejah pristojnosti so se postaje dogovorile postopoma na podlagi predvidenih najboljših odzivnih časov na posameznih območjih in tradicije pripadnosti posameznih območij h krajem, kjer so sedeži postaj/društev GRS. Kadar pride do nesreče v bližini meje območja pristojnosti, sta pogosto obveščeni obe potencialno pristojni postaji.
Vodstvo GRZS
Predsednik: Igor Potočnik
Namestnika predsednika: Slavko Rožič in Franc MIš
Komisija za reševalne tehnike: Branko Žorž, predsednik
Komisija za medicino:
Komisija za reševanje iz plazov: Klemen Volontar, predsednik
Komisija za opremo: Peter Sušnik, predsednik
Komisija za zveze: Damjan Gašperin, predsednik
Komisija za letalsko reševanje: Toni Smolej, predsednik
Komisija za informiranje in analize: Jani Bele, predsednik
Nadzorni odbor: Iztok Mlekuž, predsednik
Disciplinsko razsodišče: Tomo Sbrizaj, predsednik